Skozi leta mojega življenjskega potovanja me je pot vedno skušala učiti kako poskrbeti zase, jaz pa sem vedno imela močno stikalo po reševanju drugih.
Na tem življenjskem potovanju sem se veliko naučila med drugim tudi to, da sem zaupala svojemu vodstvu in svoji intuiciji že kot otrok.
Poskušala sem delovati v ne strahu in šla v situacije z vero in upanjem, da je za vse poskrbljeno.
Težko je ko se spustiš v kakršnokoli situacijo, ki ni prijetna, pa vendar če znaš v mirnosti odreagirati in v mirnosti stvari podelati, potem razumeš balansiranje med notranjostjo in zunanjostjo.
Ko si v notranjosti miren si tudi v zunanjosti miren.
Ko si znotraj v stresu si tudi zunaj v stresu.
Fokus, potrpežljivost, fokus hitre umiritve…
Takrat pride do želenega razmišljanja in na ta način ne delaš škodo sebi in tudi drugim ne.
Ta vaja meni velikokrat pomaga, ko vstopim v svoje stresno stanje…
Predstavljam si velike valove, ki predstavljajo ogromno prečiščevalo moč.
Moč rušenja…moč energije, ki deluje znotraj globine obstoja in ta moč odplakne iz tebe stran vse, kar ne potrebuješ več…
Ta moč, ti ne pusti da bi kdorkoli jemal tvojo energijo…
In kako prideš do dejanja…
Tako, da svojo notranjost urediš in jo daš v mirnost in razumevanje.
Umiriš se pa takrat, ko imaš dovolj upanja in vere v božanske energije, da je prav vse tako kot mora biti.
Z ljubeznijo, Patricija