Kje se začne tvoje življenje znotraj tebe…
Vsaka tvoje stopinja te nosi skozi tvoje življenjske odločitve in te odločitve te pripeljejo bližje tvoji resnici. 
Ko se zalotim v situaciji, ki mi v notranjosti sproži nemir takrat se ustavim, globoko vdihnem in dovolim, da se proces zgodi in najbolj pomembno se je zavedati, da vsaka situacija, ki je prišla v stik z nami, je glede na odločitev lahko konec karmičnega kroga ki te spremlja.
Ko se nenehno vrtiš v krogu podobnih situacijah je to zato, ker še nisi sprejel odločitve ki bi te popeljala v odrešitev, ker ne zaupaš v spuščanje in zaupanje.
Tvoja pot je včasih prenatrpana. Vse to lahko spustiš in samo si. Misliš da je nemogoče? Kako veš, če si nisi dala priložnosti?
Seveda da pa prideš do te točke spuščanja je pa to pot spoznanja, ki jo je potrebno prehoditi do svojega notranjega cilja. Kjer so vzponi in padci. In ob teh priložnostih nikoli, zares nikoli razočarati sebe na tej poti.
Ti si največji zaklad in dar sebi in tvoja prisotnost te bo skozi življenjske cikle popeljala domov v svoj mir, radost, toplino in brezpogojno ljubezen.
Ja veliko se govori o tem in še se bo, saj je pravi čas za odprte pogovore in dokler se bomo skrivali za zavese in si nadejali iluzijske tančice, namesto da si pomagamo na poti v kateri vsi rastemo, bo rasla tudi praznina v nas in lučke bodo medlo sijale, vedno je pot – v še tako gosti megli se pojavi rešitev.
Ko spoštuješ sebe, zaupaš v vero ni prostora za smouničevanje, zidovi ki si jih postavil se počasi odmikajo in vidiš širše, znaš se nasmehniti vsemu, kar pride, saj veš da zmoreš čez te ovire.
Nikoli ne bom pozabila kako sva se lepega poletnega dne peljala s sinom po cesti in bila sva čisto tiho na tak način ne motiva tišino po nepotrebnem. Iz jasnega neba so začele padati kapljice dežja bilo je zares čarobno tako sva to doživljala. V daljavi sem opazila moškega ki je hodil v dežju, sama pa mu nisem posvetila pozornosti. Tukaj se je oglasil moj sin “mami lahko ustaviš avto”. Je kaj narobe sem ga vprašala?
“Dežuje, on pa je bos. Dal mu bom svoje natikače.”
Bil je brezdomec, ki pa je neznansko užival v čutenju in igranju, v doživljanju samega sebe.
Vsak ima možnost, da se izrazi. Vsak ima življenje, ki je samo njegovo. Kaj boš počel in kako boš hodil skozi svojo pot je pa tvoja odločitev.
In če sam ne zmoreš potem dovoli, da ti pomagajo tisti, ki so šli skozi te življenjske cikle. To so tudi naši otroci, ki so modrejši od nas, pa tudi če smo mi starejši.
Z ljubeznijo, P
